Add to My MSN

Click OK to add this content

Content Preview: rss

722 days ago

SOLKAN S parkirišča ob novem mostu nas bo pot vodila m imo pokopališča, kjer je spominska plošča Sočebranu, pokopan France Bevk, spomin na cerkev sv. Roka kjer so se zbrali Tolminski puntarji. Ogledali si bomo vojaško pokopališče 1. svetovne vojne in se ustavili pod starim Solkanskim mostom s pogledom na Sočo in Sabotin. Pogled z novega mostu na Kajakaški klub in športni center, elektrarno Solkan, ribogojnico in kostnico na Oslavju. Mimo ostankov Palača - Grimarjeve graščine se bomo odpravili do fontane na "Placu" in naprej na trg Marka Antona Plenčiča, kjer je cerkev sv. Štefana in obeležje prve omembe Solkana - Siliganuma 1001 leta. Brez ogleda mizarske delavnice na Mizarski ulici v Solkanu ne gre. Sprehod po Šolski ulici s pročelji hiš plemiških družin, kjer so rojstna hiša Borisa in Zdenka Kalina ter škofa Srebrniča do vile Bartolomei, kjer je v prostorih Goriškega muzeja voden ...

CASTELLUM SILIGANUM

722 days ago

Od Siliganuma do Solkana Prav lega je kraju odmerila pomembnost od prazgodovine do današnjih dni. Po arheoloških najdbah iz starejše kamene dobe, iz kovinskih obdobij, rimskih časov in zgodnjega srednjega veka sodi Solkan med najstarejša naselja v Posočju. Najdbe so že iz starejše kamene dobe 3,5 milijona let pr. n. št. (kameno orodje, grobovi z okostji, lončene posode, ...) O življenju na tem področju pričajo sledovi stari 15 tisoč let. Tu naj bi pred več kot 3.400 leti stala Noreja, prestolnica Norika, sloveča po zlatu, ki so ga kopali v okolici, zlasti na Sabotinu. Rimske najdbe so iz 4. in 5. stoletja. To so oljenke, kamnite žare, grobišče, temelji stavbe, bronasta pločevina, noži, novci, spona, železni žeblji ... V času J. Cezarja so jo osvojili Rimljani in kasneje so Langobardi prepoznali pomembno strateško lego in zgradili vojaško utrdbo. Langobardske najdbe iz grobišča » Na steni » segajo v 6. in 7. stoletje. V grobovih so bili pokopani vojaki z ...

SOLKANSKI GRAD, VILE, PLEMSTVO

722 days ago

DVOREC PALAČ ALI GRIMARJEVA GRAŠČINA Stara graščina, domačinom poznana kot dvorec Palač, je bila zgrajena v drugi polovici 17. stoletja ob današnji Soški cesti. S svojo velikostjo, impozantnim pročeljem, slikovitimi stolpi ter starimi, mogočnimi cipresami, ki so krasile grajski park, je dajala Solkanu poseben pečat in romantičen pridih. Med starimi Solkanci je bilo razširjeno ustno izročilo, ki je pripovedovalo, da naj bi bila v podzemnih ječah v kleteh Palača zaprta pastirica Urška Ferligoj iz Grgarja, ki se ji je prikazovala Svetogorska Marija. Ker Urški takratne oblasti niso verjele, naj bi jo dale zapreti v ječe solkanskega gradu. Morda sta obstoječi Palač in z njim povezano ustno izročilo navdihnila tudi goriškega slikarja in restavratorja italijanskega rodu Clementa Del Nerija (1865 – 1943), da je leta 1922 naslikal Svetogorsko Marijo, ko rešuje pastirico Urško iz grajskih ječ. Na sliki je iluzionistično prikazano grajsko obzidje, v ...

SOLKANSKI MOST je most z najdaljšim kamnitim lokom v svetovnem merilu.

722 days ago

SOLKANSKI MOST- SIMBOL KRAJA Leta 1901 je izšel zakon o gradnji najkrajše železniške povezave Dunaja z morjem. Železniška proga je tedaj pomenila gradnjo stoletja. Solkanski most , 220 metrov dolg železniški ločni most čez reko Sočo z največjim lokom iz obdelanega kamna na svetu, je eden od 65 mostov na bohinjski progi , zgrajeni med leti 1900 in 1906 kot povezava srednje Evrope in Mediterana . Zaradi 85 metrov odprtega kamnitega loka je Solkanski most največji med železniškimi mostovi na svetu in za nemškim cestnim kamnitim mostom preko doline Syratal v Plauenu drugi kamniti most sploh na svetu po dolžini odprtine kamnitega loka. Solkanski most sta projektirala R. Jaussner in L. Oerley, najprej sicer z 80 metrskim kamnitim lokom, med letoma 1904 in 1905 pa ga je zgradilo ...

SOLKANSKI MIZARJI

722 days ago

V slovenskem prostoru je bilo mizarstvo vse povsod razširjeno. Posebno pa sta izstopali dve skupini in sicer: skupina šentviških in vižmarskih mizarjev in skupina solknskih mizarjev. V drugi polovici 19. stoletja je predstavljal močno zaledje večjega kraja – Gorice, kjer je imel zagotovljeno tržišče. V bližini Solkana je tudi Trnovski gozd od koder so mizarji dobivali večino lesnih surovin. Solkanski mizarji so izdelovali različne predmete – od pohištva do stavbnega pohištva. Nekateri mizarji so se specializirali posebej za kuhinje, drugi za izdelavo krst, tretji za izdelavo stolov, nekateri pa so bili pravi mojstri v rezbarjenju. Pri delu so jim bili v pomoč vajenci, ki so jih najemali jeseni in so pri mojstrih ostajali približno tri leta, odvisno pač od osvojenega znanja. Mizarji so se skoraj brez izjeme učili pri svojih očetih, stricih, starejših bratih in drugem sorodstvu. Že leta 1852 je bila ugotovljena dobro razvita obrt. Za začetek združevanja ...